ov="Mik. (V. Gr. III. 140.)" (3)

1. gọ̑st, gen. gostȗ, gósta, m. 1) der Gast; danes imamo goste; v gostih biti, zugaste sein, v goste iti, zugaste gehen, Dol.- Cig.; = gostač, Jarn., Cig., Jan., Mik., Kor.- Zv., Notr.; — pl. tudi: gostję̑ (kakor ljudje), Mik. (V. Gr. III. 140.), Valj. (Rad 47., 47 sq.); nepozvani gostje, ogr.; dragi vi gostje, Danj. (Posv. p.); gospod je svoje gosti k njemu povabil, Dalm.; dobro vino položiti pred gosti, ogr.; — sem spadajo tudi reki: v gosteh biti, zugaste sein, Jan., Krelj; v gosti iti, als Gast irgendwohin kommen, besuchen gehen, ogr.- C.; Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
2. gostı̑, f. pl. das Gastmal, Mur., Cig., Jan., C.; gosti napraviti, danes imamo gosti, Cig.; na gosti pozvati, Prip.- Mik.; To bile čudne so gosti, Npes.-K.; — postalo iz: gost ( acc. pl. gosti), Mik. (V. Gr. III. 140.).
3. góstje, n. = gostí, BlKr.- M.; g. napraviti, Cig.; — v gostje iti, priti, als Gast kommen, einen Besuch machen, Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Zv., Polj.; Kdaj boš ti sestričica V gostje k nama li prišla? Npes.-K.; K meni pa moj brat v gostje gre, Npes.-K.; v g. vabiti, povabiti, zugaste bitten, Meg., Krelj, Dalm.; v g. se komu ponuditi, sich jemandem als Gast anbieten, Vrt.; z nobenim gostjem, Ravn.; — v gostje mi hodi = spehuje se mi (o jedi), Polj.; (po Mik. (V. Gr. III. 140.) prav za prav acc. = gosti, gostje; — gen. gostjȃ, Polj.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani